11. 6. 2018

Zmago Lenárdič: Dobri fantje &… ostali

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) vabi na

javno predstavitev umetniškega dela prof. Zmaga Lenárdiča

z naslovom Dobri fantje &… ostali (GoodFellows &… others)

ob izvolitvi v naziv rednega profesorja,

ki bo v petek, 15. junija 2018, ob 12.00

Galeriji Equrna, Gregorčičeva 3, Ljubljana.

Projekt je bil prvič izveden v Galerija/Gallery v Ljubljani (12. 9.–3. 10. 2017).

Umetnost že lep čas ni predmet idealizacij in mistifikacij. Njena odvisnost od trga, institucionalne politike in protokolov neoliberalnega političnega reda oblikuje atmosfero in predispozicijo vsake umetniške drže. Danes je simptomatično, da dosledno uporabljamo neoliberalni žargon in govorimo o umetniških platformah, o produkciji in distribuciji. Prevrednotenje umetnikovega dela med drugim vključuje »re-skilling« in »multi-tasking«, začasne mikro-skupnosti participatorne umetnosti imajo pridih »team-building« projektov, kot osebnostne kvalitete pa štejejo prilagodljivost, odzivnost, hitro in ad-hoc reševanje problemov, sposobnost organizacije in sodelovanja. Tudi svet umetnosti je prevzel smernice, ki so se kot premise gospodarstvene agende preselile na izobraževanje in za ključne kompetence 21. stoletja oznanjajo sodelovanje in participacijo, fleksibilnost, komunikacijo, ustvarjalnost in zmožnost reševanja problemov.

Če je Cildo Meireles leta 1970 zapisal, da je estetika osnova umetnosti in politika osnova kulture, se v dobi popolne kulturizacije umetnosti estetsko redefinira z integracijo političnega, s čimer se ukvarja Rancièrjev koncept politike estetike. Rancièrjeva ideja političnega v umetnosti se nahaja v različnih strategijah njenega interveniranja v življenje ter v organizaciji (estetske) forme, ki je zmožna preoblikovati in poseči v vsakdanje občutenje in videnje. V tem kontekstu lahko razumemo tudi umetniške projekte Zmaga Lenárdiča iz zadnjih let, v katerih je opazen odmik od umetnostne problematike k njeni socialno integrirani in politični dimenziji. Politično pri tem ne zadeva politizacije umetnostne sfere (ki sicer sodi v proces vsesplošne politizacije), temveč se veže na umetnost, ki misli, nastaja in učinkuje politično. Lenárdičevo bližino z Rancièrjevo mislijo je mogoče odkrivati v prepričanju, da je eden od najpomembnejši ciljev umetnosti danes, kako izzvati model kapitalizma, v katerem živimo. Hkrati pa je jasno, da umetnosti niti kritična intervencija ne more razbremeniti vpetosti v institucionalni sistem in notranje povezanosti z vladajočo ideologijo.

Zmago Lenárdič se je zmeraj prepoznaval v poziciji drugega – nekoga, ki mu ni lagodno v gotovih pozicijah in prevladujočih tokovih – pa naj bo to koncept modernistične univerzalnosti izkustva ali sodobni umetnosti sistem, ki je pristal na spoj umetnosti, kapitala in neoliberalnih vrednot. Njegova zadnja dela postajajo podobe implicitnega upora, ki je tako nujen kot je nemožen, spričo dejstva, da navidezna politična svoboda, demokratizacija vednosti in govora maskirajo njihov ničelni učinek in vsak odpor že ponotranjijo in omrtvičijo v sami strukturi družbenega delovanja. Kaže, da je v umetnosti čas za dvom – vase in v svet, v katerem nastaja, oziroma kot ugotavlja avtor: »Kakšna je torej ”nova” funkcija umetnosti v spremenjenih družbenih pogojih? V čem se svet umetnosti sploh še razlikuje od kapitalizma? Ali se sploh v čemerkoli razlikuje? Po izgubljeni vlogi ”advertajzerja” in apologeta kapitalizma kot sistema nasproti sistemu izza ”železne zavese”, se kot njena glavna funkcija – vsaj tako se zdi – počasi, plazeče, a vztrajno in dokončno razkrije v dosledni propagandi neoliberalnih vrednot, torej tistih, ki na drugi strani generirajo obup, umik ljudi vase, pobeg v individualnost in v razcvet terapevtskih tretmajev. Elitnih 8 odstotkov, katerim ne pripadamo, je med nami, v vsakem sloju in v vsaki panogi posebej […].«

Povzetek iz besedila Nadje Gnamuš: O zadnjih delih Zmaga Lenárdiča ali: »Ko gledaš, pozabi na umetnost!«, Likovne besede, št. 105, Ljubljana 2017, str. 58-62.

 


Prof. Zmago Lenárdič se je rodil leta 1959 v Ljubljani. Po študiju filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti je leta 1984 vpisal študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO). Po končanem študiju se je kot DAAD štipendist izpopolnjeval v Atelierhaus Worpswede. Realiziral preko 30 samostojnih razstav, slikarskih video instalacij, preko 20 umetniških videov, s svojimi kratkimi filmi pa je sodeloval tudi na filmskih festivalih. V 15-letnem delovanju samostojnega delavca na področju kulture je deloval doma in v tujini, prejel več nagrad (med drugim študentsko Prešernovo nagrado, Veliko nagrado ZDSLU, odkupno nagrado na Memorialu N.Petrovič, leta 2004 Župančičevo nagrado), predstavljal Slovenijo v mednarodnem prostoru na simpozijih in kulturnih prestolnicah (Kopenhagen) ter umetniških rezidencah (Worpswede, Kleinsassen, Düsseldorf), predvsem pa ustvarjal umetniška dela, ki se izmikajo obstoječim in znanim paradigmatskim vzorcem domače likovne scene. Od leta 2004 zaposlen na UL ALUO v Ljubljani kot docent za slikarstvo, kjer je najprej poučeval predmet Oblikovne zasnove, nato predmet Slikarstvo. Od leta 2012 izredni profesor. Predstojnik Oddelka za slikarstvo UL ALUO v mandatih 2011-13 in 2013-15. V pomladanskem semestru študijskega leta 2015/16 gostujoči profesor na zagrebški Akademiji za likovno umetnost.

Za samostojni razstavi v ljubljanski Mestni galeriji (Podrsavanje / Shuffle, 2010) in (Second Life, 2011) v kostanjeviški cerkvi prejel v letu 2012 Nagrado Riharda Jakopiča. V naslednjih letih pet samostojnih razstav in sodelovanja na vseh pomembnejših nacionalnih kuriranih predstavitvah ter tudi v mednarodnem prostoru – npr.:

  • 2016, Maribor, Umetnostna galerija Maribor / UGM Maribor Art Gallery, Zemlja je ploščata / The Eart is flat (Sodobno slovensko in kitajsko slikarstvo / Slovenian and Chinese contemporary painting)
  • 2016, Beijing, Today Art Museum, Flat and Distant, China – Slovenia Contemporary Art Exhibition.

 

Na fotografiji: Zmago Lenárdič, Dobri fantje &… ostali (GoodFellows &… others), Galerija/Gallery, Ljubljana, 12. 9.–3. 10. 2017; avtorica fotografije: Jara Vogrič