20. 3. 2015

Želijo si več interdisciplinarnega sodelovanja med fakultetami in akademijami

Dogodek z naslovom Umetnost … in soočenje umetnosti s sodobno tehnologijo je potekal v znamenju vsesplošnega strinjanja sodelujočih, da je povezovanje umetnosti in sodobnih tehnologij ključnega pomena pri krepitvi sodelovanja med akademijami in fakultetami Univerze v Ljubljani (UL), prav tako pa lahko predstavlja dober način utrjevanja identitete celotne UL. Druga v ciklu predstavitev umetniških akademij UL, ki jih prireja Svet za umetnost UL, je potekala 11. marca na Fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI).

Že na slavnostni otvoritvi sta dekan FRI prof. dr. Nikolaj Zimic in prorektor UL prof. Matej Zupan v izrazila navdušenje nad približevanjem umetniških in neumetniških akademskih programov ter upanje, da bodo takšni in podobni dogodki v okviru UL prešli v navado. Pritrdil jima je tudi dekan ALUO izr. prof. Boštjan Botas Kenda in ob tej priložnosti odprl razstavo študentov UL ALUO v avli fakultete gostiteljice.

Kulturnemu menedžmentu bi bilo treba dati večji poudarek

Pomen interdisciplinarnega sodelovanju med akademijami in fakultetami UL je bila še bolj poudarjena na okrogli mizi, ki je sledila otvoritvi. Prof. dr. Bogomir Kovač (Ekonomska fakulteta), ki je decembra na EF gostil prvo okroglo mizo v ciklu predstavitev umetniških akademij UL, je povezovanja članic UL označil za izjemno pomembno. Kot je dejal, tehnične fakultete UL že relativno uspešno sodelujejo z gospodarstvom, umetniško področje pa se neupravičeno zanemarja, čeprav to predstavlja močno perspektivo, tudi za slovensko gospodarstvo. Za poudarek prve okrogle mize je tako označil kulturni menedžment in povedal, da so se na EF zavzeli za izvedbo poletne šole o kulturnem menedžmentu, ki bi bila dostopna vsem študentom UL. Na to se je navezal prof. dr. Franc Solina (FRI), ki je naštel več dejavnosti FRI, ki se povezujejo z umetnostjo (npr. nedavna razstava Star War – Episode VII, pri kateri so sodelovali študenti UL ALUO, Fakultete za arhitekturo, Naravoslovnotehniške fakultete in Biotehniške fakultete), ter opozoril, da tudi na FRI letos pripravljajo poletno šolo o programiranju, ki bo prav tako zanimiva za študente vseh akademij in fakultet.

Umetnost je pomembna vsebina vseh urbanih študijev

V razpravo se je vključil doc. Rok Golob (Akademija za glasbo), ki je možnosti za povezovanje umetnosti in tehnologije predstavil z vidika dejavnega glasbenika. Novi dosežki na področju programiranja glasbe se mu zdijo ključni, tako za razvoj glasbe kot novih tehnologij. Nastajajo vedno atraktivnejše možnosti sodelovanja, ki posredno lahko pripeljejo celo do novih delovnih mest za bodoče diplomante ipd. V okviru UL pa kot pomemben povezovalni dejavnik podpira načrt združevanja vseh umetniških akademij na enem kampusu. Tudi prof. dr. Leon Stefanija (Filozofska fakulteta) je k temi pristopil z glasbenega vidika. Kot muzikolog na glasbo gleda tehnološko, razvoj tehnologije in glasbe sta namreč neločljivo povezana skozi vso zgodovino. Tehnologije se po njegovem mnenju ne sme prepuščati naključju, zato je vesel pobude, da takšna sodelovanja postanejo ključni del delovanja UL. Tehnična izobrazba bi po njegovem mnenju morala biti do neke mere prisotna na vseh fakultetah in obratno, umetnost se mu zdi pomembna vsebina vseh »urbanih« študijev. Kajti tudi umetnost je neke vrste tehnologija, saj nas nagovarja, nekaj doprinese in je torej po njegovem mnenju popolnoma po nepotrebnem podcenjena.

Opera Vojna in mir primer odličnega interdisciplinarnega sodelovanja

V nadaljevanju je doc. Sašo Sedlaček (ALUO) predstavil konkretne primere povezovanja umetniških dejavnosti in sodobnih tehnologij (predvsem na študijski smeri Video in novi mediji). Dejal je, da se študente spodbuja k uporabi odprtokodne programske opreme, ki omogoča računalniško ustvarjanje brez pritiska strogih licenčnih omejitev. V sodelovanju s FRI poteka na ALUO celo učenje osnov programske kode s čimer se povečujejo možnosti sodelovanja med tema institucijama. Tudi uporabo 3D tiskalnikov bi radi še bolj razširili na Akademiji, kot odličen primer interdisciplinarnega sodelovanja pa je navedel nedavni projekt postavitve opere Vojna in mir v Cankarjevem domu, pri katerem so sodelovale AG, AGRFT, ALUO in FRI. Nadaljnje možnosti sodelovanja vidi prav v takšnem preseganju razlik med disciplinami s kreativnimi pristopi.

Prihodnost Akademske televizije

Tudi zadnji gost, red. prof. Igor Šmid (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo – AGRFT), je o soočenju umetnosti in tehnologije v okviru UL govoril na podlagi konkretnega primera, tokrat televizije. Študente UL je povabil k sodelovanju pri ustvarjanju programa AKTV (Akademske televizije). Za zdaj se s tem ukvarjajo samo študenti AGRFT in Fakultete za družbene vede, Šmid pa si kakovostnega nadaljevanja ne more predstavljati brez sodelovanja vseh ostalih akademij in fakultet. Prihodnost namreč vidi v razširitvi AKTV oziroma ustanovitvi Univerzitetne televizije. Ta bi brez težav ponujala zanimive, drzne, humane, etične itd. vsebine, ki jih dandanes na televiziji vsekakor primanjkuje. Poleg tega je naznanil, da AGRFT v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko in RTV Slovenija načrtuje poletno šolo televizijskih veščin.

Poziv rektorju za konkretnejšo podporo

Za konec je gostitelj, prof. dr. Franc Solina, skupaj z ostalimi udeleženci okrogle mize apelirali na prisotnega prorektorja in ostalo vodstvo UL, naj začnejo bolj konkretno podpirati tovrstne iniciative. Meni namreč, da so jim bila prikazana dobra izhodišča, kako omogočiti še več sodelovanja med akademijami in fakultetami UL, še posebej znotraj rednega študijskega programa. Kot dokazujejo vsi dozdajšnji primeri interdisciplinarnega povezovanja, komunikacija med samimi članicami nikakor ni problematična. Otežujejo jo formalne ovire. Možnosti za povezovanje umetnosti in tehnologij znotraj UL, ki bi bile brez teh neskončne, pa bi gotovo prispevale k utrjevanju identitete celotne UL.

Vzporedno z okroglo mizo je v sosednji predavalnici potekala tudi projekcija kratkih filmov študentov vseh treh umetniških akademij.