12. 12. 2014

Profesorica ALUO prejela stanovsko priznanje Mirka Šubica

Društvo restavratorjev Slovenije je pred dnevi slavnostno podelilo nagrado in priznanja Mirka Šubica za leto 2014 in imenovala častnega člana. Med prejemniki je bila tudi mag. Tamara Trček Pečak, predavateljica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL). 

Slavnostna govornica na podelitvi je bila ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar, ki je poudarila pomen ohranjanja kulturne dediščine. Dejala je, da imajo restavratorji znotraj ohranjanja dediščine eno najbolj odgovornih in posvečenih nalog, saj so v stiku z materijo, ki so jo ljudje oblikovali tisočletja. V bližnji prihodnosti bi morala po njenih besedah postati vloga varuhov kulturne dediščine še bolj pomembna, ker poteka od osamosvojitve dalje proces opuščanja skrbi za kulturno dediščino tudi skozi vse manjša vlaganja vanjo. Opozorila je tudi na mačehovski odnos prejšnje vlade: »Od 3,3 milijarde evrov, ki naj bi jih Slovenija prejela od 2015 do 2020, ne bo niti evra namenjenega varovanju, ohranjanju in oživljanju kulturne dediščine, pa čeprav bi Slovenija do leta 2020 potrebovala več kot 200 milijonov evrov za varovanje kulturne dediščine. Tudi s tem vložkom Slovenija ne bi dosegla niti povprečnih stroškov, ki jih za ta namen namenjajo primerljive evropske države.« Zato je poudarila nujnost, da se da v prihodnje večji poudarek sistematičnemu ozaveščanju javnosti o pomenu ohranjanja kulturne dediščine kot pomembnega razvojnega faktorja, ki lahko bistveno prispeva k razvoju turizma in gospodarstva ter ustvarjanju novih delovnih mest ter s tem h gospodarski rasti.

Predsednik Društva restavratorjev Slovenije Jernej Hudolin je v svojem govoru predstavil dosedanje delo društva in nagrado Mirka Šubica. To je stanovska nagrada za življenjsko delo na področju konservatorsko-restavratorske stroke, ki jo je leta 2008 ustanovilo društvo z namenom, da bi konservatorsko-restavratorsko stroko še bolj predstavili javnosti in da bi za izjemne dosežke na strokovnem področju v konservatorsko-restavratorski stroki nagradili strokovnjake, ki pomagajo skrbeti za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Poleg nagrade za življenjsko delo podeljuje društvo tudi priznanja Mirka Šubica za enkratne izjemne dosežke in prispevke pri ohranjanju kulturne dediščine ter predstavljanju in popularizaciji konservatorsko-restavratorske stroke na Slovenskem in v tujini. Častno članstvo v DRS podelijo tistim članom, ki so s svojim delom prispevali k razvoju in uveljavitvi DRS.

Letos je priznanje Mirka Šubica za leto 2014 prejela tudi izredna profesorica in predstojnica Oddelka za restavratorstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani mag. Tamara Trček Pečak za izjemen prispevek k popularizaciji kulturne dediščine in konservatorsko-restavratorske stroke, za idejno zasnovo in sodelovanje pri izvedbi treh razstav in filma: Gabrijel Stupica pod drobnogledom, Spomin na Emono in Sveto sorodstvo – študije detajlov. Tukaj je objavljena opredelitev nagrade v celoti.

Poleg Tamare Trček Pečak so priznanje Mirka Šubica za leto 2014 prejeli še Metka Štimec Janeš za izjemen prispevek pri ohranjanju vladne umetnostne zbirke iz Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter Miha Legan, mag. Matjaž Vilar, mag. Manica Juvan in Helena Valentin za izvedbo konservatorsko-restavratorskih posegov na glavnem oltarju iz cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu pri Škofji Loki.

Nagrado Mirka Šubica v letu 2014 za življenjsko delo inza izjemne dosežke na področju raziskovanja, dokumentiranja in konserviranja-restavriranja slik moderne in sodobne umetnosti pa je prejela mag. Nada Madžarac. Častno članstvo Društva restavratorjev Slovenije je prejel mag. Tomaž Kvas za pionirsko delo na področju konserviranja, restavriranja in ohranjanja kulturne dediščine.

Celotna opredelitev nagrade:

Tamara Trček Pečak ob pedagoškem delu vodi projekta Ajkčeve nove zgodbe in Konservatorsko-restavratorsko transverzalo.V okviru teh projektovje leta 2014 v soavtorstvu s sodelavci z ALUO, Moderne galerije, Mestnega muzeja Ljubljana, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Restavratorskega centra, Narodne galerije in Narodnega muzeja Slovenije pripravila tri odmevne razstave.

Od aprila do septembra je bila v Moderni galeriji v Ljubljani na ogled razstava z videom pod naslovom Gabrijel Stupica pod drobnogledom. Avtorici projekta, Tamara Trček Pečak in Nada Madžarac sta v videu in na razstavi s pomočjo sodelavcev predstavili rezultate preiskav, delo v ateljeju Moderne galerije ter tehnološke študije, ki so jih izdelali študentje in s tem prikazali tehnologijo nastajanja del Gabrijela Stupice.

 Nagrajenka je poleg tega v istem času pripravila idejno zasnovo projekta Spomin na Emono v dveh delih in ga tudi vodila. V maju in juniju je bila v Mestni hiši v Ljubljanirazstava,s katero je Oddelek za restavratorstvo v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana zaznamoval dva tisoč let Emone. Na razstavi so bili prikazani fragmenti emonskih mozaikov in fresk v konservatorsko-restavratorskih postopkih,  tehnološke študije mozaikov, stenskih poslikav in reliefov po vzoru rimskih pod vodstvom strokovnjakov s tega področja ter projekcija s prikazom študentov pri delu. V oktobru je bil projekt zaključen z razstavo mozaikov in glinenih kipcev v Mestni hiši, ki so jih izdelali otroci na delavnicah z naslovom Ajkec in Emona.

Junija je bila v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi razstava Sveto sorodstvo – študije detajlov.Študentke restavratorstva so ob sliki iz 16. stoletja pod mentorstvom nagrajenke spoznavale tehnološke posebnosti Mojstra iz Okoličnega in obdobja gotike ter izdelale tehnološke študije detajlov. Sodelavki muzeja sta pripravili umetnostnozgodovinski oris in konservatorsko-restavratorsko pojasnilo. Razstavo študij sta dopolnjevali projekcija s prikazom ateljejskega dela ter zloženka, v kateri so bile povzete vsebine razstave.

Tovrstni projekti povezujejo Oddelek za restavratorstvo z drugimi ustanovami, predstavitve na več lokacijah pa nagovarjajo širšo javnost k premisleku ter jo seznanjajo z bogastvom naše kulturne dediščine. Z doslednim stremljenjem k poglabljanju znanja in povezovanju spoznanj in ljudi ter s svojo motivacijsko sposobnostjo, s katero zmore vse sodelujoče uglasiti v skupno kvaliteto, je Tamara Trček Pečak zgled vsakemu posamezniku, ki stopa na strokovno pot konservatorja-restavratorja. Za to in za izjemen prispevek k popularizaciji kulturne dediščine in konservatorsko-restavratorske stroke prejme Tamara Trček Pečak priznanje Mirka Šubica za leto 2014.