24. 4. 2015

Poslanstvo bodočih oblikovalcev je preoblikovati naš pokvarjeni svet

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) je gostila mednarodni simpozij o alternativnih pedagoških praksah z naslovom Izobraževanje na področju oblikovanja: Kaj vidiš? Kaj misliš o tem? Kaj s tem narediš?, ki je potekal to sredo, 22. aprila, v Cankarjevem domu.

Na simpoziju je bilo v središče postavljeno vprašanje o nujnosti reformiranja oblikovalskega izobraževanja v 21. stoletju. Vsi družbeni, okoljski, politični, ekonomski in kulturni premiki namreč zahtevajo iskanje novih (alternativnih) pedagoških praks in spodbujajo razmišljanja o namenu oblikovanja in razvoju individualne etike. Že v pozdravnem nagovoru je rektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik poudaril, da živimo v času, ko se spreminjata zaznava sveta in struktura mišljenja. Ker oblikovanje ni le eden od ključnih gradnikov našega okolja, temveč tudi tisto področje, ki horizontalno povezuje vse ostale, je prav zato stroka oblikovanja še pred toliko večjimi izzivi.

Študentje so v srčiki sprememb

V tej smeri je nadaljevala tudi prva predavateljica, dr. Teal Triggs (VB/ZDA), profesorica grafičnega oblikovanja in prodekanja Šole za komunikacije londonske Kraljeve umetnostne akademije. Dinamiko teh sprememb je predstavila na primeru dveh obdobij na Kraljevi umetnostni akademiji, kjer je bilo oblikovalsko izobraževanje že deležno sprememb. Prvo je bilo obdobje Richarda Guyatta, vplivnega britanskega oblikovalca in akademika, ki je leta 1948 izdal manifest za nov način poučevanja v povojnem industrijskem okolju. Drugo pa še vedno poteka in izhaja iz razprave o potrjevanju ali ovržbi zastavljenih Guyattovih tez: glava, srce, roka.

Za Triggsovo so danes prav študentje v srčiki omenjenih sprememb. Akademije bi po njenem mnenju morale provocirati kritično mišljenje in ustvarjati samostojno misleče študente, ki na podlagi raziskovalnega dela osvojijo procese in vidijo širši kontekst oblikovanja, ne pa da samo ustvarjajo izdelke. Kot primer je navedla iniciativo »Oddelek 21« (londonska Kraljeva umetnostna akademija jih ima uradno 20), ki so ga vodili študentje in s svojimi dodatnimi aktivnostmi prispevali h kritični oceni uradnega izobraževalnega procesa. In še pomembneje, z njim so skupaj s predavatelji gradili alternativni, na interdisciplinarnosti temelječ študijski proces. Triggsova je na koncu še poudarila, da nihče ne more namesto študentov odkrivati njihovih talentov, potrebujejo pa prave spodbude pri razvijanju veščin, saj bodo te prispevale k duhovni blaginji družbe, brez katere materialna blaginja nima velike vrednosti.

Pravo izobraževanje je oblikovanje odnosa do prihodnosti

Drugi predavatelj, David Erixon (Irska/Švedska), je soustanovitelj svetovno znane šole Hyper Island (1996), ki se z alternativnimi pristopi upira konservativnemu in institucionaliziranemu načinu visokošolskega izobraževanja. Hyper Island je označil za trojanskega konja, saj se na prvi pogled zdi, da študente izobražuje samo za uspešno delovanje v industriji. V resnici pa gre za drugačen, anti-sistemski način povezovanja teorije in prakse. Zavrnili so klasične prostore poučevanja, stari hierarhični odnos profesor vs. študent, nespremenljiv kurikulum, ocenjevanje, testiranja in urnike ter jih nadomestili z mreženjem, projekti in bolj dinamičnimi načini učenja. Osredotočajo se na napredovanje in sodelovanje, ne na tekmovalnost.

Po mnenju Erixona namen izobraževanja ni to, da študent dobi službo, ampak da si pridobi miselnost, prepričanja, orodja, kompetence, sposobnosti in vedenje, kako bo lahko oblikoval prihodnost.  Prav zato mora biti izobraževanje najprej in v glavnem v oblikovanju odnosa do prihodnosti in njenega predvidevanja. Oblikovanje je zanj vedno kombinacija odgovornosti in kreativnost, do katere bi morali imeti dostop vsi, ne samo oblikovalci. In sooblikovanje boljšega sveta je odgovornost bodočih oblikovalcev »generalistov« – to so tisti, ki dajejo prednost celovitemu pogledu nad ozko specializacijo in torej ne bodo ostali le strokovnjaki na svojem ozkem področju.

Prihaja najpomembnejša generacija oblikovalcev

Zadnji predavatelj simpozija, svetovno priznani oblikovalec, teoretik oblikovanja, pedagog in pisec dr. Tony Fry pa je mesto bodočih oblikovalcev v svetu predstavil še bolj angažirano. Začel je s stališčem, da je naš svet – svet kot okolje človekove kreativnosti, izkušenj in konstrukcije – pokvarjen. In za takšno situacijo je razlog v ljudeh samih. Po Frayu se današnji oblikovalci, arhitekti in tudi vsi ostali premalo zavedamo dejstva, da vsakič, ko nekaj ustvarimo, tudi nekaj uničimo. Kot teoretik, prav tako pa kot humanist in humanitarec, se Fry ukvarja z grozljivimi projekcijami naše prihodnosti, ki smo jih povzročili s kolonizacijo, izkoriščanjem, rastjo populacije, industrijo, onesnaževanjem itd. Družbeni vplivi spreminjajo naravo in naše psiho-socialno stanje. Sodobni svet prežema odvečno oblikovanje, njegove manifestacije so pogosto pogubne, zato seveda tudi oblikovanje nosi velik del odgovornosti.

Za Fryja izziv predstavlja vzpostavitev »tretje reinkarnacije univerze«, ki bo učila, kako ravnati z vso destrukcijo, ki jo je ustvaril človek. V izobraževanju na področju oblikovanja to pomeni konec preokupacije z rešitvami in začetek oblikovanja za adaptivni proces. V oblikovanju je še vedno prevelik razkorak med tem, kar oblikovanje dejansko prinaša, in tem, kar predstavljajo trenutni učni načrti. Časa pa nam primanjkuje, zato se morajo bodoči oblikovalci čim prej naučiti skromnosti in humanosti, saj bo generacija oblikovalcev, ki prihaja, po njegovem mnenju najpomembnejša generacija oblikovalcev.

Upirajte se apatiji sodobne družbe

Koncu predavanj je sledila živahna diskusija. Začela se je z vprašanjem, ali imamo v današnjem svetu sploh še čas spreminjati zastarele modele oblikovalskega izobraževanja z metodo poskušanja in napak. Vsi trije gostje so se strinjali, da nam časa zmanjkuje in da je bilo v zgodovini narejenih že več kot dovolj napak. Vseeno pa sta poskušanje in tveganje nujna, saj brez njiju težko napredujemo. Bodoče mlade oblikovalce so zato pozvali, naj se z lastno iniciativo in vrednotami uprejo relativizaciji in apatiji sodobne družbe. Kajti vsak oblikovalec ima možnost svojemu naročniku predlagati alternativno rešitev, s katero se njegovo oblikovanje iz kapitalistične paradigme lahko pomakne na polje empatije in integritete. Temu poudarku pa se bo prej ali slej, tako upajo vsi udeleženci simpozija, prilagodilo tudi izobraževanje na področju oblikovanja.

Pod uredniško taktirko doc. dr. Petre Černe Oven in dr. Barbare Predan, vsebinskih vodij in koordinatork simpozija, bo izšel tudi zbornik besedil in predavanj na temo izobraževanja na področju oblikovanja.