1. 4. 2015

Oddelek za restavratorstvo se predstavlja s tremi nagrajenimi projekti

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje se na Univerzi v Ljubljani v sklopu Sveta za umetnost predstavlja že s tretjo razstavo oddelkov, tokrat oddelka za restavratorstvo. V Balkonski dvorani so do 30. aprila 2015 na ogled restavratorski projekti, ki so nastali kot diplomske naloge treh študentk: Maruše Ličen, Andreje Ravnikar in Saše Stržinar. Vse so bile za svoje delo nagrajene s Prešernovimi nagradami UL ALUO.

Na odprtju razstave je številne udeležence najprej pozdravil godalni trio študentk Akademije za glasbo, nato pa je dobrodošlico izrekel rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik. Dejal je, da so nam vrata v prihodnost pogosto odprta le na ozko, zato si jih moramo z večjo odločnostjo odpirati sami: »Včasih to naredimo tudi s pogledom v preteklost in prav to delate na oddelku za restavratorstvo, zato moramo na vašo dejavnost gledati s še večjim spoštovanjem.« Dekan UL ALUO izr. prof. Boštjan Botas Kenda pa se je med drugim zahvalil ambicijam in aktivnostim Sveta za umetnost, ki so bistveno prispevale k združevanju in povezovanju akademij in umetnosti.

V nadaljevanju je predstojnica Oddelka za restavratorstvo UL ALUO izr. prof. Miladi Makuc Semion predstavila delo konservatorjev-restavratorjev in pričujoča dela: »Konservatorji-restavratorji imamo privilegij, da se pri svojem delu neposredno družimo z umetninami, jih podrobno spoznamo in tako vzpostavimo namišljen dialog z avtorji iz preteklosti: kaj je bila njihova namera, kakšni so bili njihovi tehnološki postopki, katere materiale so uporabili in zakaj …  Konserviranje in restavriranje sta dolgotrajna procesa, ki sta po navadi skrita očem javnosti. Na razstavah občudujemo umetnine, ne vidimo pa konservatorjevega-restavratorjevega dela. Dokumentiranje posega ima zato pri našem delu pomembno vlogo, saj se podoba umetnin spreminja tako s časom kot tudi s posegi, dokumentacija pa nam vsa ta stanja ohrani vsaj v arhivih. Tako je zasnovana tudi razstava o treh konservatorsko-restavratorskih projektih, ki so predstavljali praktični del diplomskih del naših študentk, zdaj že diplomantk: Maruše Ličen, Andreje Ravnikar in Saše Stržinar, ki so bile vse nagrajene s Prešernovimi nagradami UL ALUO.«

Maruša Ličen je izbrala nekoliko nenavaden predmet – tako imenovano »leseno sliko«, izdelano v tehniki marketerije, ki jo je leta 1929 za posteljno vzglavje zasnoval slovenski umetnik Tone Kralj. Zaradi motiva in pomembnega avtorstva jo je obravnavala kot umetnino oziroma sliko, ob tem pa dosledno je upoštevala tehnološke zakonitosti obrti ter stroga načela konservatorsko-restavratorske stroke.

Andreja Ravnikar se je posvetila metodi podlepljanja slik z napršenim lepilom, ki v našem prostoru predstavlja novost in ponuja razmislek o drugačnem pristopu k stabilizaciji oslabljenega platna. Osnova za njeno raziskovalno delo je bila slika iz cerkve sv. Trojice v Ljubljani Jezus med učeniki, ki je zahtevala poglobitev v način izpeljave konservatorskega postopka podlepljanja z veliko mero kreativnosti in inovativnosti vendar ob upoštevanju strokovnih načel minimalnosti in povratnosti posega.

Saša Stržinar je izvedla konserviranje in restavriranje gotske apside župne cerkve v Ribnem pri Bledu, kar je vključevalo tudi delno rekonstrukcijo uničenega rebrastega okrasa lokov in sklepnikov. Projekt je bil velik organizacijski, gradbeni, konservatorsko-restavratorski ter kiparski zalogaj in je zgleden primer kombiniranja študija umetnostnozgodovinskih dejstev ter poznavanja in preizkušanja novih materialov, ki omogočajo lahko, prepričljivo in odstranljivo gradnjo.

V zaključku predstavitve pa je izr. prof. Miladi Makuc Semion dodala, da ljudje pogosto menijo, da je biti konservator-restavrator lep in romantičen poklic. V isti sapi pa pripomnijo, da zahteva preveč natančnosti in potrpljenja, ki sta danes ne preveč pogosti vrlini. »S prikazom posegov, vidimo, da so poleg znanja potrebne tudi raziskovalne, inovacijske in organizacijske sposobnosti ter predvsem močna volja.«