9. 2. 2015

Krčenje financiranja javnega šolstva prinaša veliko družbeno škodo

Na javni razpravi o nezadostnem financiranju pedagoškega in raziskovalnega dela z naslovom Univerza v Ljubljani – Stati in obstati, ki je 4. februarja 2015 potekala na filozofski fakulteti, so dekani vseh ljubljanskih fakultet, vodstvo Univerze v Ljubljani, študenti ter predstavniki visokošolskih sindikatov izrazili svojo zaskrbljenost nad napovedanimi rezi v visoko šolstvo.

Dekanja Filozofske fakultete prof. dr. Branka Kalenić Ramšak je povedala, da vodstva fakultet in univerze zaskrbljeno zrejo v leto 2015. Financiranje visokega šolstva že vrsto let ni zagotovljeno, vsako leto je na voljo manj finančnih sredstev. Z bolonjsko reformo je bil uveden peti letnik študija, za izvajanje katerega fakultete nikoli niso prejele denarja. »Dovolj je. Tu je rob. Od tu naprej ne bomo preživeli,« je še povedala prof. dr. Kalenić Ramšak.

V nadaljevanju so dekani posameznih fakultet Univerze v Ljubljani poudarili, da se srečujejo z enakimi težavami ter da izvajanje petega letnika študija ob enakih finančnih sredstvih pomeni vsaj za petino več delovnih obveznosti. Dekan Akademije za likovno umetnost in oblikovanje izr. prof. Boštjan Botas Kenda je izpostavil, da se je število študentov na Akademiji v tekočem študijskem letu zaradi bolonjske reforme večje za petino glede na leto 2010, medtem ko financiranje temu ni sledilo. Kar UL ALUO močno zaznamuje, je tudi zmanjšanje števila zaposlenih za 12 odstotkov glede na leto 2010, na ta račun pa se je za 53 odstotkov povečal strošek materialnih storitev na področju izobraževanja, saj zunanji sodelavci nosijo breme pomanjkanja zaposlenih pedagogov. Poleg tega se je obremenitev zaposlenih povečala v povprečju za petino, pri čemer gre za neplačano delo. »Če se bodo proračunska sredstva dodatno nižala in bi bilo treba število zaposlenih še dodatno krčiti, je padec kakovosti izvedbe programov neizogiben, vprašljiva je tudi sama izvedba študijskega procesa,« je še opozoril dekan Boštjan Botas Kenda.

Dekan Fakultete za elektrotehniko prof. dr. Igor Papič je dejal, da so na fakulteti vpisna mesta za študente prepolovili ter se vprašal, ali jih še kdo potrebuje. Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik pa je poudaril, da rezerv ni več. V Nacionalnem programu visokega šolstva je jasno zapisano, kako bi moral razvoj visokega šolstva potekati, vendar gre le-ta ravno v nasprotno smer: »Grozi nam, da bo univerza počasi izginila s svetovnega seznama«. Kot je dodal predsednik Upravnega odbora Univerze v Ljubljani prof. dr. Janez Hribar univerza zahteva, da se sredstva, ki so ji namenjena, vrnejo v leto 2011  ̶  na 178 milijonov evrov, kot jih je prejela pred znižanjem. Dekani so izpostavili tudi zasebne šole in programe, ki jih država financira ne glede na število zaposlenih in študentov, predstavniki študentov pa so zaskrbljeno opozorili na možnost uvajanja šolnin.

Navzoči so se skozi razpravo strinjali, da mora država spoštovati Ustavo Republike Slovenije, ki govori o avtonomiji univerze in ureditvi njenega financiranja z zakonom (58. člen). Državni sekretar za področje visokega šolstva prof. dr. Peter Maček, ki se je razprave udeležil kot predstavnik šolskega ministrstva, je povedal, da je zmanjšanje sredstev v visokem šolstvu v letu 2015 za dober odstotek realno. Težave s financiranjem so v državi na več področjih. Ministrstvo poskuša reševati stvari tako, da ne prihaja do odpuščanj in vzeti sredstva tam, kje najmanj boli.

Razprava se je zaključila s podpisovanjem izjave članov akademske skupnosti Univerze v Ljubljani, ki so jo prejele vse članice Univerze v Ljubljani in jo lahko podpišejo vsi zaposleni.