5. 2. 2015

Heksnšus – tokrat gre za čarovničin strel

Vabljeni na ogled razstave novega vala avtorjev vidnih sporočil: Ana Baraga, Jure Kožuh, Luka Seme, Tanja Semion, Anja Šlibar in Aljaž Vindiš. Slovesno odprtje bo v ponedeljek, 9. februarja 2015, ob 20. uri v prvem preddverju Cankarjevega doma. Razstava bo na ogled do 8. marca 2015.

Šesterica (Ana Baraga, Jure Kožuh, Luka Seme, Tanja Semion, Anja Šlibar in Aljaž Vindiš) je dobro seznanjena z močjo učinka vizualnih komunikacij (vidnih sporočil), saj je za njo učni proces na Oddelku za oblikovanje ALUO. Že med študijem so stopili v areno praktičnih bitk z naročniki in publiko. Zdi se, da so mladi ustvarjalci kljub veliki konkurenci in povečini prekarnemu delu našli svoje mesto v vizualnih komunikacijah. Presenečajo z zrelostjo del, vsak se po svoje loteva stvari, vsak ima svoje področje dejavnosti in svoj ustvarjalni domet.

Družijo jih izvrstne lastnosti – sposobnost variacij pri obravnavi tematike, pa tudi risarska slogovna pestrost in konceptualna širina pri snovanju in izvedbi oblikovalskih nalog. Eden izmed takšnih mojstrov je Luka Seme, ki spretno menjava risarske sloge. Naravo in način risbe izbere glede na medij in na podlagi tega zasnuje ilustratorski izdelek. V skladu s to maksimo oblikuje tudi knjige. Med njegovimi stvaritvami izstopa knjiga Mateta Dolenca Mali princ z otoka, ki je duhovita interpretacija vsebine z asketsko, rudimentarno ilustracijo. V knjigi Superhero Alphabet pa je za izhodišče izbral kostume stripovskih in filmskih junakov; junake svoje mladosti obravnava z ironično distanco, tako je od njih ostalo le oblačilo na vrvi za perilo. Nekatere Lukove ilustracije najdemo, podobno kot ilustracije njegovih kolegov in kolegic, v Dnevnikovi prilogi Objektiv.

Dela šesterice so vidna tudi na spletnih portalih AirBeletrina in Radio Študent, so člani ilustratorske ekipe študentskega časopisa Tribuna,tudi Študentske založbe, sodelujejo v oblikovalski ekipi klubov Bi-ko-fe in K4, z Mladinsko knjigo … Tako vsestranska in že večkrat nagrajena ustvarjalka je Ana Baraga. Njen ilustratorski in oblikovalski potencial je širok, paleta se razpira od najosnovnejše elementarne risbe, prek romantično sladke, drugič spet realistične pa vse do slikarsko ekspresivne podobe. Ustvarja za različne naročnike, tako kot večina kolegov, a med najzanimivejšimi in očarljivimi so njeni osebni projekti – Besedarije in Postajam žival (totemska noša), izrazno močan in celosten umetniški projekt, ki je bil prvič predstavljen v Mariboru v galeriji Centralna postaja. Izstopata tudi postavitev in CGP razstave, posvečene Almi Karlin, v Pokrajinskem muzeju v Celju. Kot pravi, sta ilustracija in knjiga njena strast.

V družbi šestih je najbližji prejšnjim generacijam grafičnih oblikovalcev, tistih, ki so vzpostavljali red v neredu slovenske krajine vizualnih komunikacij, Jure Kožuh. Ima zelo široko delovno področje in širok nabor naročnikov. Z oblikovanjem črkovnih vrst je bil uspešen in je prejel že nekaj strokovnih nagrad in pohval, predvsem za družino črk Stat Pro, namenjeno informacijskemu oblikovanju. V njegovem fokusu sta raziskovanje in razvoj informacijskega, pa tudi interaktivnega oblikovanja. Aplikacijo za pametni telefon in upravljalnik za nadzor peči (celotni sistemi digitalnega nadzora) je razvil skupaj s sodelavcem Mitjem Mavsarjem.

Svetovni splet je zagotovo prvi medij najmlajše generacije ustvarjalcev. Sooblikujejo tudi marsikatero spletno platformo ali pa jih uporabijo za prodor v svet in predstavitev svojega dela. Anja Šlibar je med tistimi, katerih dela zbujajo (na spletu in v tiskani obliki) zanimanje v Avstraliji, Španiji, Nemčiji, ZDA in Aziji. Osredotočila se je na ilustracijo z izrazito osebnim slogom s skrivnostnim, iskrivim, a zapletenim sporočilom. Anjine ilustracije nosijo svoje zgodbe in hkrati potencial, da v širšem sobesedilu najdejo sprejemnika – gledalca/ko. Morda je prav zaradi tega dobila naročila in ponudbe iz velike dežele (ZDA), kjer lahko tako specializirani izdelki dobijo mesto v kulturni sferi ali najdejo tržno nišo.

Mediji so po svoje “gospodarji” javnega življenja in iz družbe črpajo vedno več ustvarjalne energije, vračajo pa ji zmeraj manj. Aljaž Vindiš vse odločneje prestopa iz oblikovalske sfere v novinarsko in računalniško. V slovenski medijski prostor je uvedel novost, rubriko Objektivno, ki bralstvo Dnevnikove priloge seznanja, kot pravi sam, “s podatkovnim in grafičnim novinarstvom”. Za delo pri časopisu je skupaj z razširjeno oblikovalsko ekipo prejel visoko mednarodno priznanje malofiej. Med njegovimi projekti, ki so zbudili največ zanimanja, sta prenova spletnega zbornika AirBeletrina in črkovna vrsta Tribuna(l), izdana pri založbi Typoteque in ustvarjena za študentski časopis Tribuna, kjer je bil nekaj let likovni urednik.

Ilustracija in animirani film sta že desetletja dobra in dopolnjujoča se sopotnika. Tanja Semion je našla v animaciji svoj medij, poleg časopisne in revijalne ilustracije jo šteje med svoje temeljne dejavnosti. Risbo in koncept vsakič znova združi z novim nosilcem informacije – najsi bo to splet, tisk ali animirani film. Naslovnice za Dnevnikov Objektiv (npr. Tihi in prezrti) ali za revijo Joker kažejo njeno risarsko spretnost in duhovit večplastni konceptualni pristop. Eksperimentalna slikanica Cesarjeva nova oblačila – kot knjiga na obešalnikih – še posebej izstopa po odličnosti temeljne zamisli. Tanja tudi v animaciji preizkuša raznolikost postopkov in izrazov.

In heksnšus? Tokrat ne gre za nenadne bolečine v vratnih ali ramenskih mišicah, ampak za tisti čarovničin strel, ki je spodbudil uspešen razvoj vseh osebnostnih danosti, nadarjenosti in enkratnosti, pa tudi uresničevanje ciljev in želja šestih mladih ustvarjalcev – šesterice.

Vesna Teržan