1. 3. 2016

CULTURED, primeri slovenskega slikarstva 1960-2015

Vljudno vabljeni na predavanji dr. Petje Grafenauer in dr. Nadje Gnamuš

pod skupnim naslovom CULTURED, primeri slovenskega slikarstva 1960-2015.

Odvilo se bo v torek, 8. marca 2016, ob 18.00 v Galeriji Jakopič.

Predavanji, ki ju v okviru spremljevalnega programa razstave ALUO LXX. Preteklost, sedanjost, prihodnost organizira Oddelek za slikarstvo UL ALUO, bosta predstavili dva sklopa slovenskega slikarstva. Prvi sklop, o katerem bo govorila dr. Petja Grafenauer, se ukvarja s slikarstvom šestdesetih in sedemdesetih letih, ki je v slovenskem prostoru nastajalo pod vplivi nove figuralike, pop arta in sorodnih smeri. Drugi sklop, ki ga bo predstavila dr. Nadja Gnamuš, pa razmišlja o sliki devetdesetih let in začetka novega tisočletja, ki se odziva na situacijo razširjene vizualnosti.

 

Dr. Petja Grafenauer: CULTURED, prvi sklop

Slikarstvo, prežeto s slogi nove figuralike in drugimi stilskimi formacijami, ki so vladale v zahodnem svetu umetnosti, je v Sloveniji zapustilo mnoge sledi. Predavanje bo predstavilo korpus likovnih del, ki so v slovenskem prostoru nastajala od konca šestdesetih do poznih sedemdesetih let in so jih zaznamovali odmevi raznolikih novofiguralnih smeri. Slovenski odvodi novih figuralik zaradi socialističnega okvira, v katerem so se te razvijale, predstavljajo lokalno inačico, ki je zanimiva tudi zaradi svoje drugačnosti od tistega, kar je nastajalo v umetnostnih centrih.

 

Dr. Nadja Gnamuš: CULTURED, drugi sklop

Predavanje se ob izbranih primerih osredotoča na analizo ključnih potez, ki definirajo formacijo »novega« slovenskega slikarstva v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, torej v času, ko se slikarstvo transformira v kontekstu vizualne kulture in v relaciji do tehnološko generiranih podob, ki so prevzele hegemonijo v polju vizualnega in distribuciji njegovih ideoloških in estetskih učinkov. Množični mediji in popularne podobe so bili za umetnike privlačni z več vidikov. Na eni strani se je velik del slikarskih praks utemeljeval v sociološkem kontekstu, ki skozi kulturni imaginarij določa naša ravnanja, predstave in vrednote ter odločno prestrukturira družbeni prostor. Drugi so izpostavljali fenomenološke vidike tehnizirane izkušnje in raziskovali, kako so medijske tehnologije zaznamovale naš senzorični aparat. Tretje interesno področje pa je usmerjeno na ideološka vprašanja reprezentacije ter na razmerja med umetnostjo, trgom in kulturno industrijo.

 

Vljudno vabljeni!