Sergej Kapus

Sergej Kapus was born in 1950. He graduated at the Faculty of Arts in Ljubljana, the Department for Art History and Sociology. He began to exhibit his works in 1975. He is the author of theoretical and critical essays about modern painting, published in journals and exhibition catalogues. In 1991 he organised the exhibition Image and Matter in the Museum of Modern Art in Ljubljana, presenting an overview of Slovenian high-modernist painting of the 1970s. In 1998 he published a book about Jožef Petkovšek with the Museum of Modern Art Publishing. In 1999 he prepared a Jožef Petkovšek exhibition called Double Images within the programme of the National Gallery in Ljubljana. In 2000 the University of Ljubljana presented him with a recognition award for his artistic work and in 2001, habilitated him as an assistant professor of painting; in 2010 he became an associated professor. In 2002 he had a large retrospective exhibition in the Museum of Modern Art in Ljubljana. In 1992–2005 he worked at the Faculty of Education in Ljubljana where he lectured on modern art, and since 2005 he has lectured at the Department for Painting of the Academy of Fine Arts and Design in Ljubljana.

 

REFERENCES 2008–2013

Exhibitions

2012 – Galerija Meduza, Šivi, Koper.
2009 – Galerija Equrna, (6+1), Ljubljana.
2008 – Galerija A+A, Benetke.
2007 – Mala galerija, Ljubljana.
2003 – Galerija Equrna, Mreže sveta, Ljubljana.
2002 – Moderna galerija, Ljubljana.
Skupinske razstave
2014 – Villa Manin, Magija umetnosti: Protagonisti slovenske sodobne umetnosti 1968–2013. Passariano – Condroipo.
2013 – Mestna galerija, Arte Colta, presežnost likovnega dela kot hommage umetniku in umetnini, Piran.
2011 – Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Sedanjost in prisotnost, Ljubljana.
Galerija Equrna, 16/16 Okus po slikarstvu, Ljubljana.
Moderna galerija, 20. stoletje: Kontinuitete in prelomi, Ljubljana.
2008 – Kharakow arts museum, In touch with Slovenia, Factor banka, Kharakow.
2005 – Galerija CD, Politike slikarstva, Ljubljana.
2004 – Moderna galerija, Razširjeni prostori umetnosti: Slovenska umetnost 1985–1995, Ljubljana.
2003 – Moderna galerija, Do roba in naprej. Slovenska umetnost 1975–1985., Ljubljana.
2001 – Moderna galerija, Oko in njegova resnica. Spektakel in resničnost v slovenski umetnosti 1984–2001, Ljubljana.

 

Bibliography

  • Mize z igračkami in ponavljanje, v: Gabrijel Stupica, Moderna galerija, Ljubljana, 2013.
  • Ashingtonska skupina, Likovne besede, št. 94, Ljubljana, 2011.
  • Odprto delo, v: Rojstvo modernizma. Prelomnica v slikarstvu 1975–1980: Tomo Podgornik & Emerik Bernard, Založba Hyperion, Koper, 2009.
  • Pasolinijevo vprašanje, Likovne besede, št. 83–84, Ljubljana, 2008.
  • Slika in identiteta, Likovne besede, št. 81–82, Ljubljana, 2007.
  • Myth and Slovene art, v: East art map: contemporary art and Eastern Europe, London, Afterall, 2006.
  • Slikarstvo in prepoved, v: Razširjeni prostori umetnosti: slovenska umetnost 1985–1995, Moderna galerija, Ljubljana, 2004.
  • Modernistično slikarstvo …, v: 75’85, Do roba in naprej, Slovenska umetnost 1975–1985, Ljubljana, Moderna galerija, 2003.
  • Slikarjev paradoks, v: Prostori umetnosti, Zbornik, Ljubljana 2002.
  • Hipotetičnost slikarstva, M’ars, letnik XII, št. 1–2, Ljubljana 2000.

PREDMETI

Slikarstvo
Dodiplomski študijski program

Študent spozna polpretekle prakse in metode za izvedbo in razvijanje enkratnosti osebnega izraza in realizacijo zastavljenih nalog. Pri tem je poudarek na interakciji med konceptom, procesom in realizacijo. Študent razvija sposobnost analitičnega mišljenja in sistematičnega delovanja na področjih, ki vključujejo uporabo netradicionalnih tehnologij in širijo področja likovnega izražanja. Sposoben je tudi samostojno problematizirati in analizirati smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza, s tem pa tudi smotrno načrtovati ustvarjalno delo in reflektirati artikulacijo lastnih del. Praktično delo vključuje preverjanje učinkovanja avtonomnih vizualnih struktur, pomensko strukturiranje podob s pomočjo selekcije in transpozicije izbranih oblik ter tudi eksperimentiranje in raziskovanje vizualnih struktur na razširjenih področjih likovnega delovanja (ilustracija, fotografija, scenografija, novi mediji ipd.).

Študent spozna prakse, ki preko teoretičnega znanja posredujejo informacije, osvetlijo umetniško prakso in predstavijo možnosti »razvojnega zapisa« kot orodja, ki »pripne« in realizira umetniški projekt. Seznani se s konceptualno in neokonceptualno umetnostjo ter je sposoben problematizacije in analize smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza. Na individualni ravni se spodbuja tudi delo tistih študentov, ki imajo interes v likovnih praksah, vezanih na sorodne medije (strip, animacija, ilustracija, filmska in gledališka scenografija ipd.). Študent razvija »dobre navade«: kritično raziskovanje, odkrivanje možnosti izbranega medija in preverjanje možnosti realizacije idej na praktičnem področju. V 6. semestru študent izdela portfolij kot pomoč pri refleksiji preteklega študijskega in osebno izraznega dela ter kot pomoč pri pripravi diplomske naloge.

Podiplomski študijski program

Poudarek je na interakciji med konceptom, procesom in realizacijo. Študent se uči razvijati sintetično, analitično in ustvarjalno mišljenje. S tem pridobiva na sposobnosti reševanja problemov ter se usposablja za smiselno interdisciplinarno povezovanje različnih vsebin. Prav tako se usposablja za povezovanje teoretičnega in praktičnega dela pri vsebinah posameznih področij likovne umetnosti. Pri tem se nauči spoznavanja in vrednotenja komunikacijske mreže, na katero je danes vezana produkcija umetnosti, in si krepi presojo umetnostne produkcije v družbenem in zgodovinskem kontekstu.

Kiparstvo
Dodiplomski študijski program

Študent spozna polpretekle prakse in metode za izvedbo in razvijanje enkratnosti osebnega izraza in realizacijo zastavljenih nalog. Pri tem je poudarek na interakciji med konceptom, procesom in realizacijo. Študent razvija sposobnost analitičnega mišljenja in sistematičnega delovanja na področjih, ki vključujejo uporabo netradicionalnih tehnologij in širijo področja likovnega izražanja. Sposoben je tudi samostojno problematizirati in analizirati smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza, s tem pa tudi smotrno načrtovati ustvarjalno delo in reflektirati artikulacijo lastnih del. Praktično delo vključuje preverjanje učinkovanja avtonomnih vizualnih struktur, pomensko strukturiranje podob s pomočjo selekcije in transpozicije izbranih oblik ter tudi eksperimentiranje in raziskovanje vizualnih struktur na razširjenih področjih likovnega delovanja (ilustracija, fotografija, scenografija, novi mediji ipd.).

Študent spozna prakse, ki preko teoretičnega znanja posredujejo informacije, osvetlijo umetniško prakso in predstavijo možnosti »razvojnega zapisa« kot orodja, ki »pripne« in realizira umetniški projekt. Seznani se s konceptualno in neokonceptualno umetnostjo ter je sposoben problematizacije in analize smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza. Na individualni ravni se spodbuja tudi delo tistih študentov, ki imajo interes v likovnih praksah, vezanih na sorodne medije (strip, animacija, ilustracija, filmska in gledališka scenografija ipd.). Študent razvija »dobre navade«: kritično raziskovanje, odkrivanje možnosti izbranega medija in preverjanje možnosti realizacije idej na praktičnem področju. V 6. semestru študent izdela portfolij kot pomoč pri refleksiji preteklega študijskega in osebno izraznega dela ter kot pomoč pri pripravi diplomske naloge.

Študent spozna prakse, ki preko teoretičnega znanja posredujejo informacije, osvetlijo umetniško prakso in predstavijo možnosti »razvojnega zapisa« kot orodja, ki »pripne« in realizira umetniški projekt. Seznani se s konceptualno in neokonceptualno umetnostjo ter je sposoben problematizacije in analize smotrnosti tehnoloških aplikacij za doseganje likovnega izraza. Na individualni ravni se spodbuja tudi delo tistih študentov, ki imajo interes v likovnih praksah, vezanih na sorodne medije (strip, animacija, ilustracija, filmska in gledališka scenografija ipd.). Študent razvija »dobre navade«: kritično raziskovanje, odkrivanje možnosti izbranega medija in preverjanje možnosti realizacije idej na praktičnem področju. V 6. semestru študent izdela portfolij kot pomoč pri refleksiji preteklega študijskega in osebno izraznega dela ter kot pomoč pri pripravi diplomske naloge.

Podiplomski študijski program

Poudarek je na interakciji med konceptom, procesom in realizacijo. Študent se uči razvijati sintetično, analitično in ustvarjalno mišljenje. S tem pridobiva na sposobnosti reševanja problemov ter se usposablja za smiselno interdisciplinarno povezovanje različnih vsebin. Prav tako se usposablja za povezovanje teoretičnega in praktičnega dela pri vsebinah posameznih področij likovne umetnosti. Pri tem se nauči spoznavanja in vrednotenja komunikacijske mreže, na katero je danes vezana produkcija umetnosti, in si krepi presojo umetnostne produkcije v družbenem in zgodovinskem kontekstu.