Marjan Gumilar

Marjan Gumilar, born in 1956 in Murska Sobota, first studied at the College of Physical Education in Ljubljana in 1976–80 and then painting at the Academy of Fine Arts of the University of Ljubljana. In 1987–2007 he worked as a freelance artist. He had his first solo exhibition in 1989 in the Small Gallery of the Museum of Modern Art in Ljubljana. He made a few study trips to Paris, among others, in 1991 when he travelled there with the scholarship of the Zoran Mušič Prize Fund and in 1993, with a scholarship of the French Ministry of Culture. In 2004 he resided in a studio in New York with the help of the Ministry of Culture of the RS and Soros – the Open Society Institute. Throughout these years, he kept preparing solo exhibitions and participating in group or thematic exhibitions at home and abroad. In addition to painting he was, in this period, also more intensely involved in film. In 2005 he received a Recognition Award for Significant Artistic Achievements from the University of Ljubljana. In 2007 he was habilitated as a professor of painting and drawing at ALUO in Ljubljana. For his work he received, in 1991, the Grand Prize for Painting at the XVI Yugoslav Youth Biennial in Rijeka. In the same year he also received an Award of the Municipal Cultural Fund of Herceg Novi and a scholarship of the Zoran Mušič Prize Fund. In 1993 he received Rembrandt’s Gold Coin from the Rembrandt Foundation and the Grand Prize of the Association of Slovenian Visual Artists.

 

Exhibitions:

1989: Anatomija barve, Mala galerija, Moderna galerija, Ljubljana.
1993: Marjan Gumilar – Slike, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana.
– Prenos: Galerija Loža, Koper, Razstavni salon Rotovž, Maribor.
1994: Brezpogojna sodba pogleda, Galerija A + A, Madrid.
2000: Corpus artisti, Mestna galerija, Piran.
2003: Marjan Gumilar, painter. Roman Makše, sculptor., Arts place gallery, Amsterdam.
2003: Marjan Gumilar – Slike, Galerija Forum, Zagreb.
2004: Marjan Gumilar “O“, Bežigrajska galerija 2, Ljubljana.
2009: Macchie, galerija Loža, Koper.
Organizmi, Izbor slik in risb, 1996–2009, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota.
2012: Zeichnung: raum, Kunstlerhaus, Klagenfurt.
2013: Atopic body, Museum fur Konkrete Kunst, Stadtgalerie, Ingolstadt.
Izostritev, Galerija Božidar Jakac-nekdanja samostanska cerkev, Kostanjevica na Krki.
2014: Atopično telo, Galerija Equrna, Ljubljana.

Group exhibitions:

1994: U3, 1. trienale sodobne slovenske umetnosti, Moderna galerija, Ljubljana.
1998: Pogledi/Regards, Tours, St. Etien. Prenos: Bruselj/Brussel/Bruxelles, Centre d’art contemporain; Koper, Galerija Loža.
EXPO ‘98, Lisbona.
2001: Oko in njegova resnica. spektakel in resničnost v slovenski umetnosti, Ljubljana, Moderna galerija.
2004: Abstraktno slikarstvo od Mušiča do Rimeleja, Galerija Loža, Koper.
Slika, gesta i materia, Muzej moderne i suvremene umetnosti, Rijeka
2005: Politike slikarstva, Piran, Mestna galerija. Prenos: Ljubljana, Cankarjev dom, Lyon, galerija sodobne umetnosti
Slovenska umetnost 85–95, Ljubljana, Moderna galerija
2009 : Risba na slovenskem II, Ljubljana, Mestna galerija.
2011: Krog v podobi, Ljubljana, Bežigrajska galerija
Nova dela, Ljubljana, galerija Equrna (Arne in Tomaž Brejc).
2013: Razstava, 50. let Mestne galerije, Ljubljana
2014: Magija umetnosti: Protagonisti slovenske sodobne umetnosti 1968–2013, Villa Manin, Passariano – Codroipo.
Podobe telesa, Ekspresivna figuralika v slovenski in avstrijski umetnosti, Koroška galerija likovnih umetnosti – Werner Berg Museum
60! Panorama, razstava zbirke UGM ob 60-letnici, Maribor.

PREDMETI

Slikarstvo
Dodiplomski študijski program

Študent spozna osnovne parametre gradnje likovnega prostora in njegovega pomena za umetniško razumevanje in občutenje sveta. Spozna osnovne načine in pripomočke za predstavljanje tretje dimenzije na dvodimenzionalni površini (viziranje, perspektiva, prostorski ključi) in razume pomen obravnavanja formata kot primarne risbe. Osvoji risanje in slikanje predmetov, figur in prostora kot tridimenzionalnih oblik, ki se projicirajo na dvodimenzionalno površino tako, da prek razvidnosti izpostavljenih razmerij (ki so tudi značilnosti predmeta upodobitve) omogočajo predstavo in iluzijo dejanskega predmeta in prostora. Spozna barvne značilnosti, barvne kontraste in vlogo lokalne barve, ki predstavlja vidno zaznavo predmeta.

Študent se nauči obvladovanja teoretičnih in praktičnih znanj s področja prostoročnega risanja in slikanja, risarskih in slikarskih tehnologij ter njihove uporabe v praksi. Spozna zakonitosti novoveške perspektive in drugih prostorsko-plastičnih modelov, ki so se razvili na podlagi zgodovinskega razvoja slikarstva ter se seznani z možnostmi pristopa k likovni upodobitvi, kjer očitna podobnost med podobo in predmetom upodobitve ni v celoti prisotna oz. je razumljena kot distanca (razlika med podobo in predmetom upodobitve). Nauči se obvladovanja veščin ter smotrne uporabe selekcije in transpozicije oblik pri kreativni uporabi učinkov stilizacije oz. razvijanja likovnih upodobitev v smeri poudarjanja razlik med podobo in predmetom upodobitve. Sposoben je prepoznati, izbrati in upodobiti tiste karakteristike vizualnih lastnosti predmeta, ki so podlaga za njihovo vizualno učinkovitost.

Podiplomski študijski program
Kiparstvo
Dodiplomski študijski program
Podiplomski študijski program

Študent pri tem predmetu preko individualne povezave s posameznimi problemskimi sklopi slikarstva (kot so npr. eksploatacija novega realizma, prepletenost figuralike in abstrakcije v kodiranju umetniškega jezika, umetnost kot refleksija individualnega razmišljanja, rekontekstualizacija in reciklaža obstoječega skozi prakse minimalizma in postmodernizma z novimi argumenti) na projekten in eksperimentalen način realizira lastna likovna dela. Pri posegih v polje intertekstualnosti, ki je značilnost sodobne umetnosti, izvaja svoje delo skozi naslednje postopke: mapiranje umetniškega polja, uokvirjanje teme in uprizarjanje pomena. Študent pod mentorskim vodstvom postopno razvija osebno likovno govorico, ki je vezana na raziskovanje evolucijskih pristopov znotraj likovnega medija, kar predpostavlja uporabo starega za uresničitev novega z vsebovanimi individualnimi variacijami ali pa poseg v intertekstualnost tvorjenja podob.