Jožef Muhovič

Jožef Muhovič, born in 1954 in Sv. Lenart near Gornji Grad, graduated from the Academy of Fine Arts in Ljubljana in 1977. In 1980 he finished the specialisation course in painting under Janez Bernik, and in 1981 also in printmaking under Bogdan Borčić. He also studied philosophy at the Faculty of Arts in Ljubljana, where he completed his Master’s degree in 1981 and his doctoral degree in 1986. In 1993–1996 he did his post-doctoral studies in Germany as a scholar of the Humboldt Institute (Alexander von Humboldt Stiftung), at the universities in Magdenburg (W. Welsch) and Berlin (A. Wellmer). He is a full professor of art theory at the Academy of Fine Arts and Design of the UL (since 1998). He deals with painting, printmaking and sculpture; he also publishes discussions and articles about art theory, aesthetics and the philosophy of art. So far, he presented his artistic creativity at 25 solo exhibitions at home and abroad (Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Zagreb, Vienna, Berlin, Venice) and participated at over 150 group exhibitions at home and abroad. His works of art are included in collections of various museums and galleries, such as the Albertina Graphic Arts Collection (Vienna), the Kunstbibliothek Berlin Prints Collection (Berlin), Landesmuseum Joaneum (Graz), Kleine Galerie (Vienna), International Centre of Graphic Arts (Ljubljana), Graphic Arts Collection of the Biennial of Slovene Graphic Arts (Novo mesto), Northern Arizona University, Old Main Art Museum (Flagstaff, USA).

His scientific bibliography includes 197 bibliographic units. His comprehensive Lexicon of Art Theory was published in 2015.

REFERENCES 2008–2013

Monografije (izbor)

  • 2014: Leksikon likovne teorije (izide pri založbi Slovenska matica v prvi polovici leta 2014).
  • 2012: S slikarstvom na štiri oči. Deset seans, Ljubljana: Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, 245 str., ilustr.
  • 2010: Kocijančič, Gorazd, Snoj, Vid, Muhovič, Jožef, Über das Geistige in der Kunst – zum zweiten Mal, Berlin-Münster-Wien-Zürich-London: LIT Verlag, 2010; 120 strani, ilustrirano.
  • 2008: Muhovič, Jožef (ur.), Kunst und Form. Was heisst »Form« in einer postmodernen Kunst, v: Phainomena XVII / 66-67 (2008, International Edition); 320 strani, ilustrirano.
  • 2007: Muhovič, Jožef & Majetschak, Stefan (ur.), Umetnost in forma, Ljubljana: Raziskovalni inštitut ALUO & Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko, 2007; 272 strani, ilustrirano.

Razprave in članki (izbor)

  • 2012:
    O rojevanju vidnosti (v slikarstvu Zorana Mušiča), v: Gojko Zupan (ur.), Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2012, str. 174–190.
    Maribor 2012 – Kulturhauptstadt Europas, v: UM:DRUCK 20 (2012), str. 17–19.
  • 2010:
    Šola – njeni prihodnostni potenciali in vizije, v: Nova revija XXIX / 336-338 (2010), str. 234–247.
  • 2009:
    Von der Matrize zur Matrix. Die in-stabile Realität: Überlegungen zur Ästhetik aktueller Kunstkonzepte, zu Simulakren und Tätowierungen anlässlich der 28. Internationalen Druckgraphik–Biennale Ljubljana, v: UM:DRUCK 13 (2009), str. 17–18.
    O deficitu nelagodja v kulturi. Tri delikatne opombe k aktualnemu slovenskemu kriznemu trenutku, v: Nova revija XXVIII / 327-329 (2009), str. 3–14.
  • 2008:
    Umetnost, diskurz, prezenca, v: Nova revija XXVII / 317-318 (2008), str. 192–228.
    Prospettive e obiettivi della Teoria figurativa di Butina, v: Milan Butina, Teoria figurativa, Milano: Zephiro Edizioni, 2008 (brez navedbe letnice), str. 11–16.

PREDMETI

Slikarstvo
Dodiplomski študij
Dodiplomski študijski program

Študent spozna in razume: vlogo likovne teorije v likovni praksi; odnos med vizualnim in likovnim; oblikotvorno logiko temeljnih likovnih prvin; oblikotvorne postopke modelacije, modulacije, gramatike svetlostnih in barvnih ekranov, gramatiko točke in linearne gramatike; barvne kontraste in logiko barvnega komponiranja; logiko diference med motivno predlogo in modeli njenega likovnega posnemanja; osnove formalne likovne analize; temeljne likovnoteoretske koncepte v formalnem in historičnem likovnem kontekstu. Po končanem programu je sposoben likovnoteoretsko reflektirati likovne ustvarjalne postopke drugih in samega sebe in na tej osnovi v sodelovanju z mentorjem glavnega predmeta (so)načrtovati lastne oblikotvorne cilje in etapne strategije.

Podiplomski študijski program

Predmet študenta sooča z operacionalizacijo formalno analitičnih postopkov v stiku z neposredno likovno realnostjo in ga usposablja za teoretsko refleksijo teh postopkov in tega stika. Študent se pri tem spozna z likovno artikulacijo kot specifično semiotično in jezikovno stvarnostjo. Pridobi razumevanje sistemske narave stila v likovni umetnosti in vlogo aksiomatske metode v njenem dešifriranju. Spoznava odnos med likovno formo, njej pripadajočo gramatiko in likovno vsebino. Ob tem praktično obvlada metode vizualizacije na področju formalne likovne analize in se nauči vse to samostojno uporabiti v reflektiranem teoretskem soočenju z neposredno in vnaprej nepredvidljivo likovno realnostjo.

Temeljni cilj predmeta je seznanjanje študentov s pogoji, okoliščinami, logiko in metodologijo raziskovanja na področju likovne umetnosti. Študent pri tem spozna in razume logično naravo pogojev in okoliščin, ki določajo raziskovalno delo na področju teorije likovne umetnosti in na področju likovne prakse in obvlada osnovno metodologijo umetniškega raziskovalnega dela. Nauči se opredeliti problemsko naravo raziskovalne situacije in oblikovati relevantne raziskovalne hipoteze. Pri tem zna poiskati in kritično ovrednotiti dostopne informacije ter med že znanimi metodami poiskati in kritično ovrednotiti tiste, ki lahko služijo kot relevantna izhodišča raziskovanja, vse s ciljem, da se nauči načrtovati in praktično izvesti umetniško raziskavo ter interpretirati njene rezultate.

Kiparstvo
Dodiplomski študij
Dodiplomski študijski program

Študent spozna in razume: vlogo likovne teorije v likovni praksi; odnos med vizualnim in likovnim; oblikotvorno logiko temeljnih likovnih prvin; oblikotvorne postopke modelacije, modulacije, gramatike svetlostnih in barvnih ekranov, gramatiko točke in linearne gramatike; barvne kontraste in logiko barvnega komponiranja; logiko diference med motivno predlogo in modeli njenega likovnega posnemanja; osnove formalne likovne analize; temeljne likovnoteoretske koncepte v formalnem in historičnem likovnem kontekstu. Po končanem programu je sposoben likovnoteoretsko reflektirati likovne ustvarjalne postopke drugih in samega sebe in na tej osnovi v sodelovanju z mentorjem glavnega predmeta (so)načrtovati lastne oblikotvorne cilje in etapne strategije.

Študent pridobi operativno poznavanje zahtevnejših konceptov stroke ter sposobnost za funkcionalno povezovanje teoretskih in praktičnih spoznanj na ravni aplikacije. Pozna in razume: vlogo likovnih spremenljivk v likovni praksi; logiko likovnega abstrahiranja; predpostavke za izgradnjo avtorske likovne morfologije; barvno sistematiko; predpostavke in logiko barvnega komponiranja; gestaltistične zakone in logiko njihove likovne aplikacije; kategorialno strukturo likovnega prostora in njene oblikotvorne regulative; logiko kompozicijskih principov zagotavljanja enotnosti v likovni kompoziciji; logiko kompozicijskih principov na temelju kategorialne strukture formata; aplikacijo modelov formalne likovne analize na konkretne primere likovnih del.

Podiplomski študijski program

Predmet študenta sooča z operacionalizacijo formalno analitičnih postopkov v stiku z neposredno likovno realnostjo in ga usposablja za teoretsko refleksijo teh postopkov in tega stika. Študent se pri tem spozna z likovno artikulacijo kot specifično semiotično in jezikovno stvarnostjo. Pridobi razumevanje sistemske narave stila v likovni umetnosti in vlogo aksiomatske metode v njenem dešifriranju. Spoznava odnos med likovno formo, njej pripadajočo gramatiko in likovno vsebino. Ob tem praktično obvlada metode vizualizacije na področju formalne likovne analize in se nauči vse to samostojno uporabiti v reflektiranem teoretskem soočenju z neposredno in vnaprej nepredvidljivo likovno realnostjo.

Temeljni cilj predmeta je seznanjanje študentov s pogoji, okoliščinami, logiko in metodologijo raziskovanja na področju likovne umetnosti. Študent pri tem spozna in razume logično naravo pogojev in okoliščin, ki določajo raziskovalno delo na področju teorije likovne umetnosti in na področju likovne prakse in obvlada osnovno metodologijo umetniškega raziskovalnega dela. Nauči se opredeliti problemsko naravo raziskovalne situacije in oblikovati relevantne raziskovalne hipoteze. Pri tem zna poiskati in kritično ovrednotiti dostopne informacije ter med že znanimi metodami poiskati in kritično ovrednotiti tiste, ki lahko služijo kot relevantna izhodišča raziskovanja, vse s ciljem, da se nauči načrtovati in praktično izvesti umetniško raziskavo ter interpretirati njene rezultate.

Konserviranje in restavriranje likovnih del
Dodiplomski študij

Študent spozna in razume: vlogo likovne teorije v likovni praksi; odnos med vizualnim in likovnim; oblikotvorno logiko temeljnih likovnih prvin; oblikotvorne postopke modelacije, modulacije, gramatike svetlostnih in barvnih ekranov, gramatiko točke in linearne gramatike; barvne kontraste in logiko barvnega komponiranja; logiko diference med motivno predlogo in modeli njenega likovnega posnemanja; osnove formalne likovne analize; temeljne likovnoteoretske koncepte v formalnem in historičnem likovnem kontekstu. Po končanem programu je sposoben likovnoteoretsko reflektirati likovne ustvarjalne postopke drugih in samega sebe in na tej osnovi v sodelovanju z mentorjem glavnega predmeta (so)načrtovati lastne oblikotvorne cilje in etapne strategije.

Dodiplomski študijski program
Podiplomski študijski program
Industrijsko in unikatno oblikovanje
Dodiplomski študij
Dodiplomski študijski program
Podiplomski študijski program

Predmet študenta sooča z operacionalizacijo formalno analitičnih postopkov v stiku z neposredno likovno realnostjo in ga usposablja za teoretsko refleksijo teh postopkov in tega stika. Študent se pri tem spozna z likovno artikulacijo kot specifično semiotično in jezikovno stvarnostjo. Pridobi razumevanje sistemske narave stila v likovni umetnosti in vlogo aksiomatske metode v njenem dešifriranju. Spoznava odnos med likovno formo, njej pripadajočo gramatiko in likovno vsebino. Ob tem praktično obvlada metode vizualizacije na področju formalne likovne analize in se nauči vse to samostojno uporabiti v reflektiranem teoretskem soočenju z neposredno in vnaprej nepredvidljivo likovno realnostjo.

Temeljni cilj predmeta je seznanjanje študentov s pogoji, okoliščinami, logiko in metodologijo raziskovanja na področju likovne umetnosti. Študent pri tem spozna in razume logično naravo pogojev in okoliščin, ki določajo raziskovalno delo na področju teorije likovne umetnosti in na področju likovne prakse in obvlada osnovno metodologijo umetniškega raziskovalnega dela. Nauči se opredeliti problemsko naravo raziskovalne situacije in oblikovati relevantne raziskovalne hipoteze. Pri tem zna poiskati in kritično ovrednotiti dostopne informacije ter med že znanimi metodami poiskati in kritično ovrednotiti tiste, ki lahko služijo kot relevantna izhodišča raziskovanja, vse s ciljem, da se nauči načrtovati in praktično izvesti umetniško raziskavo ter interpretirati njene rezultate.

Oblikovanje vizualnih komunikacij
Dodiplomski študij
Dodiplomski študijski program

Študent spozna in razume: vlogo likovne teorije v likovni praksi; odnos med vizualnim in likovnim; oblikotvorno logiko temeljnih likovnih prvin; oblikotvorne postopke modelacije, modulacije, gramatike svetlostnih in barvnih ekranov, gramatiko točke in linearne gramatike; barvne kontraste in logiko barvnega komponiranja; logiko diference med motivno predlogo in modeli njenega likovnega posnemanja; osnove formalne likovne analize; temeljne likovnoteoretske koncepte v formalnem in historičnem likovnem kontekstu. Po končanem programu je sposoben likovnoteoretsko reflektirati likovne ustvarjalne postopke drugih in samega sebe in na tej osnovi v sodelovanju z mentorjem glavnega predmeta (so)načrtovati lastne oblikotvorne cilje in etapne strategije.

Podiplomski študijski program